ZNAMENITOSTI POSTOJNE

Postojna je turistično in industrijsko mesto ter prometno križišče, ki se razprostira na vzhodnem robu Postojnske kotine, na prehodu iz celinske Slovenije v zaledje Kvarnerskega in Tržaškega zaliva. Kot največji kraj v kotlini predstavlja oskrbovalno središče. Večina vode iz Pivške kotline odteka pod zemljo skozi pretoke Postojnskega jamskega sistema, ki ga je skozi stoletja izdolbla reka Pivka. Postojnska jama je svetovna znana zaradi kapniškega bogastva, ki se uvršča med lepše na svetu. Ob vhodu v jamo je turistično središče. Postojna je izhodiščna točka slikovitih poti h kraškim in drugim znamenitostim v okolici. V pisnih virih se Postojna prvič omenja leta 1226. Na hribu Sovič nad mestom sta se verjetno nahajala predzgodovinsko gradišče in kasneje rimska utrdba. Sedaj so tam razvaline srednjeveškega gradu, ki je bil najprej v lasti oglejskih patriarhov in od leta 1371 Habsburžanov. Grad Haasberg (Hošperk) Grad Haasberg (Hošperk) se nahaja v bližini Planine pri Rakeku. Razvaline nekdaj mogočnega baročnega dvorca ležijo na uravnanem platoju nad sotesko reke Unice, tik nad kraškim Planinskim poljem. Grad je poznan tudi pod imenom dvorec Planina. Prvotni grad se prvič omenja kot grad Unec leta 1295. Najbolj verjetno je nastal do konca 12. stoletja na dominantni okoli 700 metrov visoki vzpetini nad Uncem. Varoval je križišče cest proti Ljubljani, Logatcu, Cerknici in na Kras in pomembno mitnico. Utrdbo so upravljali mnogi kastelani in fevdniki Goriških grofov. Leta 1435 je grad Haasberk prešel v roke Celjskih grofov, po njihovem izumrtju leta 1456 pa je prešel na Habsburžane, ki so ga vse do leta 1587 oddajali kot deželnoknežji fevd. V letu 1511 ga je poškodoval potres. Leta 1563 preide grad v last rodbine Windischgraetz, nato pa je leta 1577 zastavljen Juriju Hofferju. Po letu 1614 so knezi Eggenbergi ob vznožju starega gradu, ki so ga opustili, pozidali nov dvorec. Baroni Cobenzli so leta 1722 prvotno dvonadstropno renesančno poslopje popolnoma predelali ter razširili in tako je nastal čudoviti baročni dvorec, ki je eden najbolj pomembnih spomenikov baročne dobe v Sloveniji. Glavno točko dvorca je predstavljala slavnostna dvorana z bogato notranjo arhitekturo, iz katere je vodilo peteroramno stopnišče v lepo urejen grajski park. Poleg tega je bila izjemna tudi grajska kapela, ki je imela bogat baročni oltar in je segala kar skozi vsa tri nadstopja. Leta 1810 so grad podedovali grofje Coronini pl. Cronberg. Leta 1846 je grofova vdova Zofija pl. Fagan prodala gospostvo knezu Weriandu Windischgraetzu. Leta 1944 je bil dvorec Haasberg požgan s strani partizanov, da ne bi v njem prebivali Nemci. Po vojni je bila nekdaj mogočna stavba razglašena za umetnostni spomenik in so ga nekaj časa obnavljali, sedaj pa razvaline nezadržno propadajo. Jamski dvorec Jamski dvorec je impresivna zgradba, ki se nahaja ob vhodu v Postojnsko jamo. Zgrajena je bila leta 1928 po načrtih Pietra Palumba, arhitekta iz Italije. Že pred vstopom v jamo zanimiva zgradba navduši mnoge obiskovalce. Jamski dvorec je kulinarični in prireditveni center, ki je bil prenovljen leta 2006 in sprejme do 1000 gostov. V pritličju Jamskega dvorca sta slovita Venecijanka in Dvorana stebrov, v višjem nadstropju je velika dvorana, ki se imenuje po prvem raziskovalcu podzemlja, Luki Čeču. Najnovejša pridobitev Jamskega dvorca so kongresne dvorane v najvišjem nadstropju ki se imenujejo Pivka, Snežnik in Nanos. Jamski dvorec je primeren za organizacijo vseh vrst družabnih in poslovnih dogodkov, od novinarskih konferenc, programov team buildinga, seminarjev, protokolarnih sprejemov, poročnih sprejemov in drugo. V Kuhinji Jamskega dvorca gostom nudijo pestro kulinarično ponudbo, ki zajema slovenske kulinarične posebnosti, notranjsko-kraške jedi, dobrote srednje-evropske kuhinje, pa tudi sladkovodne in morske ribe ali divjačinske jedi. Nudijo tematsko obarvana doživetja, ki so srednjeveška, furmanska, notranjska, cesarska pojedina, meni Pasje grofice ali večerja beneških mask. Kras v Notranjskem muzeju Dopolnite sprehode med kraškimi pojavi in drugimi zanimivostmi kraškega sveta z ogledom stalne razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna. Razstava vas strokovno in nazorno popelje od nastanka kraške pokrajine do sodobnega življenja na krasu. Raztapljanje apnenca, neandertalska družina iz Betalovega spodmola, neprecenljiv zaklad iz Predjamskega gradu in drobnovratnik pod drobnogledom so le nekatere dragocenosti, ki se vam bodo za vedno vtisnile v spomin. Mali grad - Rauberjev stolp Mali grad se nahaja na razglednem robu pod izvirom Unca iz Planinske jame, nad nekdanjo cesto in na robu naselja nad Kačjimi ridami. Planinska jama se je zaradi njegovega imena nekdaj imenovala Malograjska jama. Za spomenik lokalnega pomena je bil razglašen leta 1984. Mali grad ali Ravbarjev stolp je bil nekdaj mogočen srednjeveški grad, od katerega se je do danes ohranil le še večnadstropni valjast stolp. Notranjost zaznamuje gotsko obokan prostor z zvezdasto rebrastim stropom. Na dvorišču stoji opuščen vodnjak. Ohranjeni ostanki gradu, ki je prvotno varoval staro uveljavljeno jamborsko pot med notranjostjo in obalo, so gotski in sodijo v 14. stoletje. Rene de Albibus je v zapiskih leta 1321 omenjen kot njegov lastnik. Med kasnejšimi lastniki je najbolj znan vitez Erazem Rauber. Po rodbini Ravbarjev se imenuje tudi Ravbarjev stolp. Polihistor Janez Vajkard Valvasor je grad v topografiji Slavi vojvodine Kranjske že omenjal kot razvalino, vidni so sledovi palacija, nanj prislonjene četverokotne stavbe in v tlorisu okroglega štirinadstropnega stolpa. Medtem ko je del gradbenega gradiva služil za zidanje dvorca Hašperk, je obstoječi stolp bil na prelomu 19. in 20. stoletja po zaslugi knezov Windischgraetz zaščiten s streho. Planinska jama, ki se nahaja v bližini, velja za največjo vodno jamo v Sloveniji. Mestni park Mestni park se nahaja za sodiščem. Njegova ureditev je potekala v okviru sredstev Evropske unije. Vzpostavljen je bil peš prehod med starim in novim predelom mesta. Uredili so otroško igrišče z igrali, odvodnjavanje parka in izvedena je bila javna razsvetljava. Zasadili so tudi grmovnice in drevesa ter postavili večnamenske monolitne elemente. Mestni park predstavlja izobraževalno in kulturno središče za različne delavnice in prireditve. Je privlačen kotiček za počitek in oddih tako za prebivalce, obiskovalce in turiste. Mestni trg - Titov trg Na osrednjem trgu v Postojni, Titovem trgu, se odvija večina javnih prireditev, koncertov, predstav ter drugih javnih dogodkov. Obkrožajo ga številne pomembne stavbe, državne in gospodarske ustanove, pa tudi ponudniki turističnih in gostinskih storitev. Na trgu je sedež Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki je osrednja inštitucija za proučevanje in raziskovanje krasa. Na mestnem trgu je postavljena skulptura človeške ribice, na kateri so navedeni pomembnejši mejniki iz zgodovine Postojne. Bližnja cerkev sv. Štefana je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. Poleg cerkve stoji župnišče s sedežem kaplanije in dekanije Postojna. V bližini osrednjega trga je tudi mestni park z informacijskimi tablami o krajevnih skupnostih občine. Park je vse pogosteje prizorišče dogodkov, delavnic in tržnic; s pomočjo igral pa je v parku poskrbljeno tudi za najmlajše. Posestvo Grad Prestranek Posestvo Grad Prestranek ima veliko naravnih in kulturnih danosti, ki omogočajo bivanje v neokrnjeni naravi kljub bližini mesta (5km iz Postojne). Na posestvu se nahaja grad Prestranek (iz 16. stoletja). Avstrijski cesar Karel VI. je grad s posestvom kupil v 18. stoletju in ga priključil kobilarni Lipica. Tradicija vzreje konj in s konji povezanih dejavnosti se nadaljuje še danes. V sklopu se nahajajo tri ekološke kmetije (reja krav dojilj nemškega črnega Angusa, pridelava ekološkega mleka in pridelava ekoloških žit). Turistični del dopolnjuje čreda Islandskih konj namenjenih učnim uram jahanja, izvajanju turističnih programov in terenskemu jahanju. Na posestvu organizirajo enodnevne ali večdnevne programe za vrtce in šole, tedenske počitnice za otroke (v času vseh enotedenskih počitnic) in za družine z otroki, ter strokovno vodene ekskurzije za skupine. Na posestvu si obiskovalci lahko ogledajo čredo konj pasme islandski poni in se preizkusijo v ježi islandskih ali velikih konj. Na voljo je tudi oskrba in nastanitev konj, pod isto streho s hlevom je tudi notranja pokrita jahalnica, ki je ena večjih jahalnic v Sloveniji. V sklopu posestva nudijo tudi vodene oglede gradu Prestranek, goveda pasme nemški črni Angus, ekološke kmetije črno-belih krav, kjer dnevno pomolzejo okoli 2.000 l ekološkega mleka, zeliščni vrt, predstavitev zelišč in medenih izdelkov. Gostišče Na Gradu vam postreže s številnimi hišnimi specialitetami iz bio govejega mesa Angus vzrejenega na posestvu in lokalnimi dobrotami. Na posestvu so na voljo tudi nastanitve v apartmajih  2**, sejna soba, ji sprejme 30 oseb. Nudijo pa tudi izposojo koles Postojnska jama Postojnska jama je najbolj obiskana naravna znamenitost Slovenije in ena najbolj priljubljenih destinacij na svetu. Del jame, ki je danes na ogled obiskovalcem, je leta 1818 odkril domačin, jamski vodnik Luka Čeč. Od začetka urejanja jame za turistični obisk v 19. stoletju do danes si je jamo ogledalo že več kot 35 milijonov obiskovalcev. V ekstremnih življenjskih pogojih podzemnega sveta se je razvila tipična favna – delček te si lahko ogledate v Vivariju. Če pa se želite podrobneje seznaniti z geološkim nastankom Postojnske jame, življenja v njej ter njene vpetosti v človekovo življenje in delo, obiščite novi razstavni paviljon Expo Postojnska jama kras. Spoznavni dan z najlepšo kraško jamo lahko zaključite v pomirjajočem okolju čudovitega parka pred ponorom reke Pivke. Predjama in Predjamski grad V vasi Predjama stoji Predjamski grad, imenovan tudi grad Predjama. Prve omembe težko dostopnega gradu segajo v 13. stoletje, ko so ga oglejski patriarhi zgradili v 123 metrov visoki steni nad ponorom potoka Lokev. Njegov najslavnejši prebivalec je bil roparski vitez Erazem Predjamski, ki so ga po dolgotrajnem obleganju gradu s pomočjo zvijače ubili. Izjemen preplet kraških rovov in jam pod gradom in za njim je deloma urejen tudi za turistične oglede. Grajski mlin pod Predjamskim gradom je eden najstarejših na Postojnskem. Stoji tik pred ponorom potoka Lokev, katerega mlinščica je poganjala mlinsko kolo še vse do začetka 20. stoletja. Starodavna votla lipa pred cerkvijo Žalostne Matere Božje nosi ime po Erazmu Predjamskem. Rasla naj bi namreč na njegovem grobu, zasadila pa naj bi jo njegova ljubica. Planinska jama Planinska jama je izvirna kraška jama z največjim sotočjem podzemnih rek v Evropi. Reki Pivka in Rak pritečeta na dan kot reka Unica. Podzemne dvorane, številna jezera in jamsko okrasje dajejo dodaten čar tej kraški lepotici. Ogled jame je možen po predhodnem dogovoru. V bližini jame stoji Ravbarjev stolp, ostalina nekdanjega Malega gradu, ki je imel na vhodu Postojnskih vrat izrazito varovalno funkcijo. Mogočni okrogli stolp ima v nadstropju ohranjeno gotsko kapelo. Pustolovski park Postojna vam ponuja edinstven, prvinski in vznemirljiv sprehod med gozdnimi krošnjami kjer boste preizkušali svojo iznajdljivost, pustolovski duh in doživeli prav poseben dan. Vse mlade in mlade po srcu čaka gozdna avantura, ki jo sestavljajo mostovi, lestve, mreže, vrvi, žice … preko katerih se boste povzpeli ali pa kar zapeljali z ene dogodivščine na drugo. Z malce vzpodbude boste prav vsi ne glede na starost in telesno pripravljenost lahko premagali 78. različnih zabavnih preprek, ki se na velikem področju, namenjenemu aktivnemu preživljanju prostega časa, srečevanju, igranju in druženju nahajajo v neposredni bližini Postojnske jame. Spomenik ljudskega stavbarstva Dvojni kozolec, toplar, je dragocen spomenik slovenske stavbne dediščine. Oblika in funkcija kozolca se je od pokrajine do pokrajine razlikovala, v glavnem pa so bili namenjeni sušenju žita in krme, skladiščenju pridelkov ter hrambi raznovrstnega kmečkega orodja in opreme. Turistično društvo Pudgura je leta 2002 kozolec na novo postavilo in v njem uredilo etnografsko zbirko kmečkega orodja, ki je bila leta 2013 obnovljena, tako da si lahko ogledate več kot 200 eksponatov. Toplar se nahaja na poti iz Postojne proti Predjami.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.