Postojnska jama se nahaja v bližini mesta Postojna, ki je prometno križišče ter industrijsko in turistično mesto na vzhodnem robu Postojnske kotline, na prehodu iz celinske Slovenije v zaledje Kvarnerskega in Tržaškega zaliva. Večina vode iz Pivške kotline odteka pod zemljo skozi pretoke Postojnskega jamskega sistem, ki ga je izdolbla reka Pivka. Postojnski jamski sistem, na kratko Postojnska jama, je torej delo reke Pivke, zajema pa nekdaj ločene Postojnsko, Pivko, Črno, Otoško in Magdaleno jamo. Postojnska jama je največja kraška jama v Sloveniji s kar 20 km podzemnih rovov. Ima zelo dolgo “turistično tradicijo” in je tudi danes ena najbolj obiskanih naravnih znamenitosti Slovenije. Za turistični obisk je urejenih dobrih 5 km rovov, v jamo se zapeljete z majhnim vlakom, nato pa v spremstvu vodnika nadaljujete peš.

Postojnska jama je ena najlepših in najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v svetu in Evropi. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Nahaja se v bližini Postojne in je največji kraški jamski sistem v Sloveniji. Dolga je 20.570 m in njena največja globina je 115 m. Stalna temperatura jame se danes giblje med 8 in 10 stopinj Celzija. Jamo je ustvarila ponikalnica reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami in priteče na plano kot reka Unica. Del postojnskega jamskega sistema so poleg Postojnske in Planinske jame še Črna jama, Otoška jama, Magdalena jama Pivka jama... Jama slovi tudi po človeški ribici. V koncertni dvorani večkrat potekajo koncerti simfoničnih orkestrov, saj ima izjemno akustiko. Dvorana ima prostornino 3000 m3, vanjo gre lahko do 10.000 ljudi. Jama je imela glede na najdene stare stenske napise obiskovalce že v 13. stoletju. Knjiga obiskovalcev se vodi od leta 1819. Električna razsvetljava, ki je nadomestila bakle in sveče, je bila uvedena že leta 1884. Leta 1872 so bili postavljeni železniški tiri, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci, danes pa vlak poganjajo manjše električne lokomotive.

Postojnska jama danes slovi kot zibelka speleobiologije - biološke vede o življenju živali v podzemlju. Najbolj znana je človeška ribica. Prav v Postojnski jami je bil odkrit prvi jamski hrošček, drobnovratnik. V biološkem slovstvu je navedenih prek 130 vrst živali, ki žive v postojnsko-planinskem jamskem sistemu; od teh je 84 pravih jamskih vrst, kar je svetovni rekord. Številni predstavniki več skupin jamskih živali so bili prvič opisani prav po primerkih iz te jame. Zato je v Rovu novih podpisov, 50 metrov od glavnega vhoda v Postojnsko jamo, obnovljena sodobna, obiskovalcem zanimiva speleobiološka postaja. To postajo so ustanovili 100 let po odkritju drobnovratnika, leta 1931 kot Stazione biospeleologica. To je bil eden prvih takih laboratorijev na svetu in za tiste čase moderno opremljen.

Postojnska jama je svetovno znana zaradi edinstvenega kapniškega bogastva, ki se uvršča med lepše na svetu. Ob vhodu v jamo je turistično središče. Pred vhodom se nahaja Speleološka postaja, kjer je s filmom in vivarijem predstavljeno življenje v skrivnostnem podzemlju. Jamski vlak pelje obiskovalce skozi rove do velike Kongresne dvorane. Za njo se vrste v Stari jami rovi, ki imajo različna imena. Rov se nato razcepi v dva kraka, vlak pelje mimo visoke Ciprese do Zavese, ki je nekaj milimetrov debela presojna in lesketajoča se tvorba. Pod naravnim mostom, ki je prevrnjen kapniški steber, pelje vlak pod Veliko goro, kar 45 metrov visokim gričem kamnitih blokov. Obiskovalci tukaj izstopijo in nadaljujejo pot peš po s kapniki posejani jami do Snežne dvorane ter mimo Briljanta, ki je simbol Postojnske jame. Turistična pot se potem odpre v okoli 40 metrov visoko Koncertno dvorano, ki je največji prostor Postojnske jame, kjer občasno potekajo koncerti, v bližnjem Tartarju pa so za Božic na ogled žive jaslice. Tukaj obiskovalci spet sedejo na vlak, ki jih odpelje na izhodišče skozi Veliko dvorano. Prva in največja živa postavitev svetopisemskih prizorov Božjega rojstva se odvija v najlepših kapniških prostorih kraškega podzemlja Postojnske jame in praznuje že 25 let. Obiskovalci si prizore jaslic ogledajo spotoma, ob prijetnem sprehodu skozi edinstveno postojnsko podzemlje.

Zgodovina

Jamo že 2 milijona let ustvarja reka Pivka, ki ponikne prav pri vhodu v Postojnsko jamo in zopet priteče na dan ca. 5 km severo-vzhodneje na Planinskem polju z imenom Unica. Nivo vode se je s časom spreminjal in nastala je čudovita “večnadstropna” jama, polna stalaktitov, stalagmitov, stebrov, kapniških zaves in ostalih zanimivih oblik, ki jih je z odlaganjem apnenca počasi, počasi ustvarjala voda.

Prvi obiskovalci so prišli v jamo že v 13. stoletju, najzanimivejše dele jame pa so odkrili leta 1818. Takoj za tem so jamo odprli za turistični obisk in konec istega stoletja jamo opremili z vlakcem ter električno napeljavo. Med 2. svetovno vojno so imeli Nemci ob vhodu v jamo skladišče goriva, ki so ga Partizani preko skrivnega rova uničili in povzročili ogromen požar.

Med II. svetovno vojno je nemška vojska v jami, ob današnjem izstopu s turističnega vlakca in izhodu iz jame, skladiščila gorivo za ves severni Jadran, od Trsta do Reke, da bi ga zavarovala pred letalskim napadom. Vhod v jamsko skladišče je bil seveda močno zastražen, vendar se je sabotažnemu vodu Vojkove brigade 23. aprila 1944 uspelo pretihotapiti v Postojnsko jamo in skladišče razstreliti. Partizanski saboterji so v ta namen uporabili stari, umetno narejeni rov, ki je v Postojnsko jamo vodil iz Črne jame. Rov je bil napol zasut in ni bil vrisan na nemških kartah jame. Požar je gorel teden dni. V njem so odpadli kapniki in stene jame so prekrile saje, ki preprečujejo nastanek novih kapnikov. Črne stene so v tem delu jame vidne še danes.

Danes je jama urejena za obisk velikega števila turistov. Vlakec vas bo skozi ožje rove v 10. minutah pripeljal do velike dvorane, ki ja nastala s podiranjem stropa. Izberete lahko vodenje v različnih jezikih in v spremstvu vodnika sledite urejeni poti med številnimi kapniki najrazličnejših velikosti in oblik. Ogled se zaključi v ogromni dvorani, v kateri se ob posebnih priložnostih odvijajo tudi koncerti in druge prireditve. Z vlakcem se po uri in pol zopet vrnemo na “dnevno svetlobo”.

V sami jami je precej mirno in brez luči popolnoma temno. Kljub temu v jami živi okoli 100 živalskih vrst! Glavna “zvezda” je seveda človeška ribica, za katero so sprva mislili, da je zmajev mladič! V jami je urejen sodoben akvarij za prikazovanje človeških ribic ter Vivarij Proteus, v katerem si lahko ogledate multimedijsko predstavitev nastanka jam in njenega živalstva.