Postoojna - Cerkniško jezero

Cerkniško polje leži v jugozahodni Sloveniji na območju Notranjske. Cerkniško polje je kraško polje, ki je fluvialni/kraški pojav na območju krasa. Ko je polje z visokim vodostajem nastane Cerkniško jezero, ki je zaradi menjave vodostaja in sušnega obdobja presihajoče jezero s površino 26 km2, ko je kraško polje poplavljeno. Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je največje slovensko kraško polje. Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina 26 km², ob močnem deževju pa lahko doseže tudi do 38 km². S tem je največje jezero v Sloveniji. V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, največja globina pa je okoli 10 m. Gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine. Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrst ptic.

Iz Javornikov, Slivnice in Loške doline se proti Cerkniškem jezeru zlivajo potoki, studenci ter kraški izviri oz. bruhalniki. Na njegovem severo-zahodnem koncu pa voda odteka skozi ponorne jame in požiralnike proti Rakovem Škocjanu in preko Planinskega polja in Unice vse do Ljubljanice. Ob močnem deževju odtoki niso sposobni požirati tolikšne količine vode, ki se sprva začne zadrževati v strugi vijugastega potoka Stržen, nato pa prestopi njegove bregove in se razlije po Cerkniškem polju. Največ vode je v jezeru spomladi, ko ga poleg padavin izdatno polni tudi taljenje snega na Snežniku in Javornikih. Če pa želite opazovati požiralnike, pridite ob poletnih sušah. Posebno lepo je ob jezeru tudi pozimi - ko zamrzne, ga preplavijo drsalci! Celotno območje jezera je del prijetnega naravnega okolja. Okoliški gozdovi in travniki, polja in hribi kličejo vse naravoljube, ki si želijo mirnega oddiha.

PRITOKI IN ODTOKI
Vsi pritoki in odtoki razen Cerkniščice so kraški. Na Loškem polju ponika potok Obrh in pride na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam - Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v več smereh: en del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame kjer se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na plano kot reka Unica, drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri Bistri. CJezero običajno napaja voda iz kraških izvirov na robu polja, ob močnem podzemnem vodnem pretoku voda izvira tudi iz dna jezera - iz talnih požiralnikov, ki se zaradi svoje dvojne vloge požiralnika ob manjšem vodostaju in izvira ob visokem vodostaju imenujejo estavele. Cerkniško jezero se napolni po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih tudi pozimi. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrst ptic. Nastanek notranjskih polj je povezan z velikim tektonskim prelomom: Idrija - Hotedršica - Planinsko - Cerkniško - Loško polje. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi.

Povirni pas
Na skrajnem jugovzhodnem robu polja so kraški izviri Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja: