RAKOV ŠKOCJAN

V zaledju svetovno znanega presihajočega Cerkniškega jezera, v severozahodnem delu današnjega Notranjskega regijskega parka (ustanovljen 2002), ob vznožju Javornikov leži očarljiva, okrog 2,5 km dolga in 300 m široka kraška dolina Rakov Škocjan. Na majhnem prostoru zakraselega sveta se skrivajo številni kraški pojavi, med drugimi so pritegnili tudi znamenitega učenjaka J. V. Valvasorja, zato si ta naravni spomenik svetovnega pomena zasluži samostojen ogled. Začnimo ga na začetku doline, na vzhodni strani z Malim naravnim mostom. Rakov Škocjan je kraška dolina, po kateri teče reka Rak. Leži med Cerkniškim in Planinskim poljem, jugovzhodno od avtocestnega odseka A1 Postojna-Unec. Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijaan, katere ostaline so pri Velikem naravnem mostu domnevno ob prehodu 15. v 16. stoletje, danes pa so od nje vidne le še ruševine. Sam Rakov Škocjan je po pobudi naravoslovca Pavla Kunaverja in ob prizadevanju prve slovenske poklicne naravovarstvenice Angele Piskernik že od leta 1949 zavarovan z Republiško odločbo kot prirodna znamenitost in je sedaj zavarovan kot krajinski park. Skozenj z izobraževalnimi tablami vodi zelo lepo označena naravoslovna učna pot. Rakov Škocjan je čudovita kraška dolina med Cerkniškim in Planinskim poljem. Izoblikovala jo je reka Rak, ki izvira iz Zelških jam, pol tretji kilometer teče po površju in nato zopet ponikne v Tkalci jami. Celotno območje je polno kraških pojavov, po dolini pa je urejena naravoslovna učna pot, ki nas popelje po enkratnem naravnem okolju. Vrhunec obiska je ogled Velikega in Malega naravnega mostu. Rakov Škocjan je razglašen za krajinski park. Reka Rak priteče na dan na vzhodnem robu doline iz Zelških jam in prinaša vodo iz Cerkniškega jezera. Ob njenem “izviru” se dvigajo visoke stene nekdanje jame, čigar strop se je udrl, ostal pa je impresionanten Mali naravni most. Učna pot (označena z modro-rdečimi markacijami) nas pripelje na vrh mostu in če nam nivo vode dopušča se lahko spustimo povsem do vode oz. do vhoda v Zelške jame. Pogled na mogočne stene je fantastičen. Rak takoj spet ponikne ter nekaj sto metrov nižje zopet priteče na plan. Med Malim naravnim mostom in hotelom poteka učna peš pot po desni strani doline (gledano v smeri toka reke), v bližini hotela pa prečkamo lesen mostiček in nadaljujemo po levem bregu. V tem delu se dolina razširi in Rak mirno teče ob močvirnatih travnikih. Vseskozi se vanj stekajo številni kraški potoki, katerih izvire si lahko ogledamo. Na zahodnem koncu Rakovega Škocjana narava spet postane bolj divja: skalnata gmota Velikega naravnega mostu, visoke stene in temačna Tkalca jama, v katero se lahko spustimo (jeklenica) in opazujemo kako Rak odbuči v podzemlje in nadaljuje svojo pot proti Planinskem polju. Skozi Rakov Škocjan je speljana cesta in med glavnimi znamenitostmi se lahko peljemo tudi z avtom, a bomo čudovito naravno najbolj doživeli peš. Za celotno pot (od Malega do Velikega naravnega mostu in nazaj) si rezervirajmo vsaj 3 ure. Zelo lep izlet za vse ljubitelje narave. Nastanek doline Apnenec je sorazmerno odporna kamnina, ki pa ima to lastnost, da ga voda raztaplja. Po nastalih razpokah pronica deževnica, ki spotoma topi kamnino. V smeri vodnih tokov počasi nastajajo rovi in dvorane. Če taka podzemna reka teče kje blizu površja, se lahko zgodi, da se z raztapljanjem kamnine jamski strop vedno bolj tanjša in se zaradi lastne teže nazadnje tudi poruši. To se je v daljni preteklosti dogodilo tudi v Rakovem Škocjanu. Nastal je kanjon, padle kamnite bloke pa je voda počasi raztopila. Kjer se je udiranje začelo je danes že lepa zelena dolina, na izvirnem in ponornem delu pa so mogočne soteske z mostovoma kot ostankoma nekdanjega stropa. Ta rečna dolina ima na eni strani izvire in na drugi odtočni strani ponore - dolina s kraškim dotokom in odtokom. V zgornjem zatrepnem delu doline, že v udornicah Zelških jam je Mali naravni most, približno 2,5 km nizvodnoma iz udornic, ki so nastale po zrušitvi jamskega stropa. ob Raku pa še Veliki naravni most. Rak izvira iz Zelških jam oziro Zgodovina Rakovega Škocijana Rakov Škocjan ima dolgo zgodovino povezano s človekovim življenjem. Arheološke najdbe ostankov orodij iz paleolitika dokazujejo, da je pračlovek naseljeval udornice v Rakovem Škocjanu že v prazgodovini. Iz kasnejše železne dobe so našli ostanke lončevine, ki so jih izkopali pri cerkvici sv.Kancijana, in obrambni nasip na zahodni strani, po čemer sklepajo, da je bila tam tudi ilirska naselbina. V obdobju turških vpadov v te kraje od 15. stoletja dalje so se sem zatekali prebivalci bližnjih vasi, o čemer pričajo najdbe ostankov v udornicah pod Malim mostom. Prvi pisni vir izhaja prav iz tega obdobja, z letnico 1526 - to je zapisnik izterjevalca selskega sodišča hasperškega (grad Haasberg pri Planini). Zabeleženo je, da je cerkvica sv. Kancijana prispevala majhen srebrn kelih. Prvi znani opis najdemo v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. Nastanek znamenitosti a) Zelške jame z 8 do 50 m globokimi udori, skozi katere lahko opazujemo tok Raka. b) Mali naravni most je tanek ostanek stropa med dvema udoroma, katerega zgornji rob je 42 m nad potokom. c) Veliki naravni most je ostanek porušenega jamskega stropa na ponorni strani potoka, 23 m debel in 37 m visok zgornji rob mostu. d) Udorna vrtača Kotel z jezerom, ki niha skladno z vodnim stanjem v Kotličih. e) Tkalca jama je 2845 m dolga jama, ki ima dva vhoda, ponor Raka in stranski udor ob cestiRazvaline cerkve sv. Kancijana Gledališče in muzej kraških pojavov Letni časi in nihanje vodne gladine potoka Rak skrbijo za celovito predstavo Krajinskega parka Rakov Škocjan (KPRŠ). Obiskovalci v večini poznajo le dva člana izmed celotnega zbora – Veliki in Mali naravni most. Mnogi izmed njih spregledajo Naravoslovno učno pot po Rakovem Škocjanu. Mogoče je ob prvem obisku orientacijsko malo bolj zahtevna, zato s seboj vzemimo pregledno karto KPRŠ, ki jo lahko dobimo v bližnjem hotelu. Na poti bomo spoznali številne kraške izvire, dva naravna mostova, udornice, jame, pestro rastlinstvo in živalstvo ob Raku. Za celotno pot (v eno smer 3 km) z vrnitvijo na izhodišče bomo potrebovali tri do štiri ure. In tako že stojimo na robu ene od udornic Zelških jam, kjer iz temačne luknje v steni udora izvira potok Rak, sopotnik na naši poti vse do Velikega naravnega mostu, kjer bo skrivnostno izginil v podzemlje. Nad nami pa je vitek, 20 m dolg in 6 m debel eleganten lok, ki se boči 42 m visoko nad Rakom – Mali naravni most. Od tod nas bo modro rdeča markacija vodila mimo stare jelke spoštljive starosti dvesto let do ostankov Rakovske žage. Tu nas bo ponovno pozdravilo šumenje Raka, v pozdrav pomahale bele vrbe in starosta parka – hrast dob. Pot nas bo dalje vodila mimo Kotličev, najmočnejšega pritoka Raka v dolini. In že smo blizu ponornemu, zahodnemu koncu doline, ko se naenkrat pred nami odpre veličasten pogled na Veliki naravni most. Preostane nam samo še ogled ponornega dela Tkalce jame in ruševin cerkvice sv. Kancijana. Naravoslovno učno pot sestavljajo Zelške jame, Mali in Veliki naravni most, vrtača Kotel, Tkalca jama in razvaline cekrve sv. Kancijana. Zelške jame imajo 8 do 50 m globoke udore, skozi katere vidimo tok Raka. Mali naravni most je ostanek stropa med dvema udoroma. Zgornji rob mostu je 42 m nad Rakom. Veliki naravni most je ostanek jamskega stropa na ponorni strani Raka. Debel je 23 m in visok 37 m. Tkalca jama je 2845 m dolga jama z dvema vhodoma. Osnovne informacije o naravoslovni učni poti Dolina ima svoj logični začetek na pritočni, vzhodni strani z Malim naravnim mostom, kjer izvira potok Rak iz Zelških jam. Tam se tudi prične naravoslovna učna pot. Po ogledu udornic vodi ob desnem bregu potoka, nasproti hotela pa ga prečka po brvi in nadaljuje po levi strani struge do Velikega naravnega mostu in ponornega dela Tkalca jame. Nato se pot povzpne še na Veliki naravni most in k ruševinam cerkvice Sv.Kancijana (letnica 1616 govori o obnovi cerkvice, ki naj bi bila že takrat stara 100 let), kjer se pot konča. Dolga je 3 km in ima na povirnem in ponornem delu doline dva kratka strma spusta v udornice, kar pa lahko obiskovalci, ki težje hodijo tudi izpustijo, saj poteka vrnitev po isti poti. Nazaj na izhodišče se lahko obiskovalci vrnejo po krožni poti po levi ali desni strani doline, bolj pa se priporoča sprehod po ob desnem bregu Raka nazaj do hotela in nato po levem bregu mimo izvira Prunkovec, naprej do izvira Raka, nasproti ruševin Rakovške žage in navzgor do ceste in parkirišča. Za celotno učno pot s povratkom vred potrebujete približno 4 ure. Zelške jame V Zelških jamah izvira reka Rak. Pod tem imenom se zbirajo vode kraške Ljubljanice, ki so večinoma poniknile v sistemu Velike Karlovice ob Cerkniškem polju. Iz udorine, kjer je 40 m nad Rakom drzen lok Malega naravnega mostu, se rečica skozi kratek rov končno prebije v Rakovo dolino. Na levi strani je več močnejših kraških izvirov, npr.Prnukovec, Kotel, Očesi in drugi. Z Velikim naravnim mostom se zadnji del udorne doline zoži v sotesko in konča s Tkalca jamo. Skozi mogočni vhod izginja Rak proti Planinski jami. Vhodna dvorana je ob zelo nizkih vodah dostopna po Rakovi strugi, sicer se lahko vanju spustimo skozi stranski rov v bližini ceste. Ko se oči navadijo na mrak, vidimo, kako se vodo izgublja v rov. Težko si je predstavljati, da je mogočna dvorana lahko skoraj do vrha napolnjena z vodo. Ob močnem deževju namreč oživijo številni izviri, odtok pa je samo skozi ožine Tkalce jame. Reka Rak prične naraščati in poplavi dolino. Najvišje je voda segla do oboka Velikega naravnega mostu.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt + 386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.