ZNAMENITOSTI LJUBLJANE

Nadškofijski dvorec Nadškofijski dvorec, ki stoji ob stolnici na Ciril-Metodovem trgu, je dal po katastrofalnem potresu leta 1511 zgraditi ljubljanski škof Krištof Ravbar. Načrte zanj je izdelal njegov tajnik, stavbenik  in humanist Avguštin Prygl iz Laškega. Od prezidane stavbe sta v Mačkovi ulici še vidna  poševnina  pritličja in stari vhod. V 17. in 18. stoletju so stavbo povišali in jo razširili,  posebej so ji prizidali arkadno dvorišče. Novo pročelje  ji je okrog leta 1778  načrtoval arhitekt Leopold Hofer. Stavba je s pokritim nadstropnim hodnikom povezana s stolnico sv. Nikolaja. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Narodna in univerzitetna knjižnica, ki v svoji bogati zbirki hrani tudi številne srednjeveške rokopise, inkunabule in renesančne tiske, je bila zgrajena med letoma 1936 in 1941 in je najpomembnejše Plečnikovo delo v Sloveniji. Stoji na mestu nekdanjega baročnega Knežjega dvorca iz 17. stoletja, ki je bil podrt po potresu leta 1895.  Zunanjost stavbe odraža vplive italijanskih palač. Značilna fasada v kombinaciji opeke in različno obdelanih kamnitih klad je zasnovana po zgledu hiše rimskega umetnika Federica Zuccarija. Kljuko vhodnih vrat krasita glavi konjičkov, ki ponazarjata Pegaza, mitološkega krilatega konja, ki naj bi v tem primeru predstavljal simboličnega vodnika obiskovalcev knjižnice v svet znanja. Iz vhodne veže vodijo vrata na osrednje, znamenito in mogočno črno stopnišče z 32 stebri iz podpeškega marmorja, ki se vrstijo do velike čitalnice. V zanimivo oblikovani čitalnici so posebej zanimivi lestenci, ki jih je zasnoval Plečnik, ter dve stekleni steni, skozi kateri prihaja svetloba z dveh strani med lesene mize in knjige ter bralce. Nad stranskim vhodom je bronast kip Mojzesa, delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Ob stavbi so prezentirane smeri rimskega in srednjeveškega obzidja. Arhitekt je nad nekdanje obzidje dal postaviti spomenike slavistom, pred sosednjo Glasbeno matico pa vrsto spomenikov slovenskim skladateljem. Novi trg Nekdanji Novi trg je bil prvotno samostojen del mesta. Sedaj je ime omejeno na odprto površino v jedru gosposke četrti na levem bregu Ljubljanice med Križankami, Vegovo ulico in Dvornim trgom. Naseljen je bil v 12. stoletju. Trg se je v 14. stoletju priključil mestu in zaščitili so ga z obzidjem. Pri današnjem Dvornem trgu so stala Vicedomska ali Fištamska mestna vrata, imenovana po vicedomski palači, ki je stala na mestu, kjer je palača Univerze. Poleg Lontovža, palače kranjskih deželnih stanov, ki je stala na mestu današnje stavbe Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je na Novem trgu med ostalim stal tudi Auerspergov knežji dvorec, ki je bil najlepša ljubljanska baročna palača in je bil porušen v potresu leta 1895. Na njegovem mestu je arhitekt Jože Plečnik v letih med 1936 in 1941 zgradil Narodno in univerzitetno knjižnico. V Gosposki ulici 3 stoji Barbova palača, ki jo je za grofa Jošta Vajkarda Barbo-Waxensteina v začetku 50. let 18. stoletja zgradil arhitekt Matija Persky. Stavba je zgrajena po zgledu dunajskih palač. Poleg njene zunanjosti je zanimiva notranjost z razkošnim stopniščem. Palača zavarovalnice Triglav Mogočno palačo zavarovalnice, ki jo je arhitekt Jože Plečnik s sodelavci zgradil v letih od 1928 do 1930, odlikujeta nenavadna oblika in razkošna dvojna fasada. Na vogalnem delu stavbe je glavni vhod, ki skozi valjasto vežo vodi na znamenito trapezasto stopnišče, opremljeno z marmornimi stebri. Pročelje stavbe je razdeljeno na pritličje z mednastropjem, ki ima gladko fasado, in zgornji del z opečno fasado. Polja med okni krasijo kamnite ograje. V zgornjih treh nadstropjih fasado krasijo še mogočni opečni stebri, med katerimi so okna. Nad tretjim nadstropjem je friz s stiliziranimi figurami, povezanimi s trakovi, ki simbolizirajo vzajemnost, nad njim je še manjši friz s podobnimi figurami otrok, ki simbolizira solidarnost med generacijami. Dvoriščna fasada je drugačna od zunanje. Zaznamuje jo vrsta balkonov, ki služijo kot zunanji hodniki, na njej pa posebej izstopa le polkrožni stolp, v katerem je stransko stopnišče. Park Tivoli Tivoli je največji in najlepši ljubljanski park, ki sega v samo središče mesta. Po načrtu, ki ga je leta 1813 pripravil francoski inženir J. Blanchard, je nastal iz parkov, ki sta obdajala grad Podturn ter Cekinov grad. Meri približno 5 km2. Razdeljen je na tri drevorede, nasajene s kostanji. Njegovo ureditev s posameznimi cvetličnimi parterji in zanimivimi drevesi dopolnjujejo številni kipi in več fontan. Območje parka se z vrsto sprehajalnih poti in trim stezo, ob kateri so postavljene naprave za vadbo na prostem, nadaljuje v pobočje Rožnika. Slikovito Jakopičevo sprehajališče v osrednjem delu parka, danes znano tudi po razstavah fotografij velikega formata, ki so na prostem na ogled vse dni v letu, je uredil arhitekt Jože Plečnik.         Potem ko je J. Blanchard uredil glavno zasnovo parka, so v obdobjih, ki so sledila, sledile širitve in preureditve. Leta 1880 ob zahodnem robu parka uredili ribnik. Ob ribniku je manjši botanični park z rastlinjakom, ki ga je leta 2010, ob svoji 200-letnici, prevzel v upravljanje Botanični vrt Ljubljana. V rastlinjaku je na ogled stalna razstava tropskih in mesojedih rastlin. Na nasprotni strani ribnika je otroško igrišče, urejeno leta 1942 in preurejeno ter opremljeno z novimi igrali leta 1994. Park je med letoma 1921 in 1939 preuredil Jože Plečnik, ki je zasnoval široko Jakopičevo sprehajališče, ki se konča pred stopniščem pod Tivolskim gradom. Sprehajališče nosi ime po slovenskem impresionističnem slikarju Rihardu Jakopiču. Leta 1929 so po načrtih Stanka Bloudka na vzhodnem robu parka Tivoli zgradili letno kopališče Ilirija, tedaj najsodobnejše v kraljevini Jugoslaviji. Po Bloudku so kasneje poimenovali športni park pod Cekinovim gradom. Tam so uredili igrišča za tenis, košarko, kotalkanje ter otroško igrišče. Zasnoval ga je arhitekt Marjan Božič. Leta 1965 so po načrtih istega arhitekta zgradili dvorano Tivoli, namenjeno športnim prireditvam in večjim koncertom. V bližini je dvorana s pokritim bazenom, fitnesom, kegljiščem, zgrajena leta 1973 po načrtih Fedje Koširja. Park Špica Le deset minut od centra Ljubljane se nahaja prenovljeno nabrežje Ljubljanice, ki je znano po imenu Špica (ime izhaja iz špičastega kopnega dela). Špica je bila nekoč ljubljansko kopališče in tudi danes je zaradi prijetnih zelenih in lesenih površin Špica videti kot plaža, kjer številni Ljubljančani in obiskovalci Ljubljane v lepih dnevih lovijo sončne žarke. Leta 2009 je bil odprt tudi nov most, 38 metrov dolga Hladnikova brv na Špici, ki mesto povezuje z zelenim zaledjem, predmestjem in Botaničnim vrtom. Brv je zamišljena kot ultralahka struktura, namenjena pa je pešcem in kolesarjem. Peglezen Ko je v začetku tridesetih let arhitekt Jože Plečnik načrtoval novi ljubljanski magistrat na Vodnikovem trgu, je hotel širšo zasnovo trga dopolniti s stavbo, ki bi stala na izpraznjeni parceli med Poljansko in Kapiteljsko ulico, kjer je do potresa leta 1895 stala ozka hiša, imenovana Peglezen. Magistrata niso nikoli zgradili, za novo stavbo Peglezna pa je pokazal zanimanje direktor mestnega gradbenega urada Matko Prelovšek, ki je Plečniku ponudil, da bosta z ženo Elzo financirala nenavadno zgradbo. Stavba, zgrajena v letih 1933 in 1934, je sestavljena iz stopničasto naloženih, med seboj različnih nadstropij. Pročelje, ki je obrnjeno na Poljansko ulico, krasijo različne vrste oken. Drugo nadstropje na strani, ki je obrnjena proti Krekovem trgu, dopolnjuje steklenjak, obdan s petimi pari stebrov. Pročelje, ki gleda na Kapiteljsko ulico, je precej drugačno, predvsem okna so razvrščena nekoliko bolj razgibano. Zanimivo je stopnišče v notranjosti zgradbe.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.