ZNAMENITOSTI LJUBLJANE

Čevljarski most Na mestu Plečnikovega mostu, postavljenega v letih 1931 in 1932, je nekoč stal lesen most, ki je v srednjem veku povezoval dve ključni središči Ljubljane, Mestni in Novi trg. Na njem so imeli svoje delavnice čevljarji, po katerih je dobil tudi ime. Zanimivost takratnega mostu je bil Kristusov kip na njegovi južni strani, ki je danes ohranjen v cerkvi sv. Florijana. V 19. stoletju so zgradili nov, litoželezen most. Plečnik je slednjega dal prestaviti nasproti ljubljanski porodnišnici, kjer prečka reko med Zaloško in Poljansko cesto. Čevljarski most si je Plečnik, podobno kot Trnovskega, zamislil kot široko ograjeno ploščad, ki povezuje dva različna dela mesta. Enako kot Tromostovje je Čevljarski most izdelan iz umetnega kamna. Mostu dajejo značilen videz ograja s preprostimi stebriči ter visoki stebri različnih velikosti s kroglami na vrhu. Osrednja dva med njimi nosita svetilke in sta nekoliko nižja, kar daje podobi mostu svojevrstno dinamiko. Most je okrašen tudi ob straneh spodaj, in sicer z vencem v geometrijskem vzorcu. Vse balustrade so prenovili leta 1991. Dvorni trg Eden najstarejših trgov v Ljubljani je bil do leta 1515 rob ljubljanskega židovskega geta. Kasneje je bil po bližnjem Deželnem dvorcu poimenovan kot Burgplatz oziroma od leta 1848 slovensko Dvorni trg. Trg, ki zaseda slikovit kotiček nad reko Ljubljanico, je bil leta 2002 temeljito prenovljen. Od takrat ga zaznamuje niz stopnišč in ploščadi z gostinskimi vrtovi, ki je hkrati izvirno prizorišče za manjše prireditve na prostem. Na Dvornem trgu se predvsem poleti vrstijo manjši koncerti, plesne predstave in prireditve za otroke. Epicenter Stavba nekdanje Miklavčeve veleblagovnice je bila po naročilu trgovca Franca Drofeniga leta 1914 prezidana iz prvotno baročne hiše. Njeno, prvo moderno montažno pročelje v Ljubljani, velja danes za enega uspešnejših primerov vključitve modernega sloga v zgodovinsko podobo mesta. Načrte za prezidavo stavbe je izdelal arhitekt Karl Brünnler. Kovinsko in stekleno štirinadstropno pročelje je obloženo s črnim poliranim marmorjem, zaznamujejo pa ga velike okenske odprtine. Okraskov na njem je malo. Le zlat okras strešnega venca in okrašen nadstrešek spominjata na modne secesijske vzore s preloma stoletja. Frančiškanski samostan V Frančiškanskem samostanu, zgrajenem leta 1492, si je mogoče ogledati znamenito Plečnikovo Kapelo Božjega groba ter bogato frančiškansko knjižnico. Notranjost baročne samostanske cerkve Sv. Jakoba je leta 1937 s freskami poslikal kamniški slikar Stane Cuderman. Kapelo božjega groba je leta 1956 temeljito prenovil sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Kapela, ki jo je arhitekt posvetil spominu na 1. svetovno vojno, je eno njegovih zadnjih del. Samostanska knjižnica, ustanovljena leta 1627, hrani prvotiske - inkunabule izpred leta 1550, izvod prve Biblije v slovenskem jeziku, ki jo je v 16. stoletju izdal Jurij Dalmatin, ter več kot 10.000 knjižnih izdaj natisnjenih do leta 1799. Galerija Emporium Galerija Emporium, hiša mode priznanih blagovnih znamk, v prenovljeni secesijski palači, v kateri je bila leta 1903 odprta prva ljubljanska veleblagovnica, na pet etažah ponuja oblačila, čevlje in modne dodatke 90 blagovnih znamk priznanih modnih oblikovalcev, med katerimi so Alexander McQueen, Versace, Escada, Kenzo, Etro, Roberto Cavalli, Ermenegildo Zegna, Polo Ralph Lauren, Donna Karan, Calvin Klein, Michael Kors, Moschino, D&G in Tory Burch in drugi. Za mlade so na voljo oblačila blagovnih znamk Salsa Jeans, Diesel, Supertrash, Drykorn idr. V drugem nadstropju se predstavljajo slovenski modni oblikovalci, v 3. nadstropju pa pa se nahaja največja trgovina Desigual v Sloveniji, kjer je na voljo kolekcija za moške, ženske, otroke in za vaš dom.         Prvo veleblagovnico v mestu je dal leta 1902 zgraditi trgovec Feliks Urbanc. Dograjena je bila leta 1903, arhitekturno pa jo je zasnoval graški arhitekt Friedrich Sigismundt in velja za njegovo najboljše delo. Zasnovana je po vzoru tedanjih sodobnih veleblagovnic v Parizu, Dunaju, Gradcu ali Budimpešti. Vhod v stavbo je poudarjen s polkrožnim nadstreškom v obliki pahljačasto razprtih cvetnih listov iz stekla in kovanega železa. Na vrhu stavbe stoji neobaročni kip Merkurja, boga trgovine in zaščitnika trgovcev. Notranjost trgovske hiše še služi prvotnemu namenu. V njej je zanimivo okrašeno leseno stopnišče, ki ga podpirata dve vrsti stebrov. Med stebri stoji ženski kip, personifikacija obrti. Ograja stopnišča je spodaj zaključena z dvema lesenima ženskima glavama. Vse notranje okrasje, pohištvo, okrašeno z rastlinskimi motivi, motivi na jedkanih steklih izložbenih vitrin, ter oblikovanje luči odsevajo vplive belgijske in francoske različice "nove umetnosti". Slednji so v Ljubljani, ki se je sicer bolj zgledovala po dunajski secesiji, redkost. Galerija Idrijske čipke V galeriji si lahko ogledate prikaz klekljanja in kupite zavese, prte, prtičke in druge unikatno oblikovane izdelke iz idrijske čipke. Pristnost idrijske čipke je dokazana z označbo geografskega porekla. Izdelki iz idrijske čipke so avtorska dela Irme Vončina, priznane oblikovalke in mojstrice te tradicionalne slovenske umetnostne obrti. Med njena najbolj odmevna dela sodita protokolarno darilo Slovenije japonskemu cesarskemu dvoru ob poroki princese Sajako leta 2006 (čipkaste rokavice in okrasni robček) ter posteljnina z idrijsko čipko, ki jo je Slovenija podarila skupaj z zibelko britanskemu dvoru ob rojstvu princa Georgea Alexandra Luisa. Glavna ljubljanska tržnica Glavna ljubljanska tržnica ni zgolj nakupovalno središče, ampak je tradicionalno tudi kraj, kjer se Ljubljančani srečujejo in družijo. Glavna tržnica obsega tržnico na prostem (na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu), pokrito tržnico med obema trgoma ter Plečnikove pokrite tržnice ob reki Ljubljanici. Na osrednjem delu tržnice lahko poleg svežega slovenskega sadje in zelenjave lokalnih kmetov, kupite tudi nekatere vrste tropskega sadja, balkonskih cvetlic, sadik in suhomesnatih izdelkov. V pokriti tržnici so na voljo suhomesnati izdelki, sveže meso, domači kruh iz krušne peči, domači piškoti in pecivo, različne vrste domačih sirov, suho sadje in oreščki, domače olivno in bučno olje idr. Sloviti arhitekt Jože Plečnik je novo pokrito tržnico, ki je bila zgrajena med letoma 1940 in 1944, zasnoval kot niza pokritih tržnic ob reki, v dveh etažah, ki s svojo ukrivljenostjo sledita njenemu toku. V majhnih trgovinicah so gostom na voljo sveže meso (tudi konjsko meso in divjačina) in suhomesnati izdelki, sveže ribe, kruh in pekarski izdelki, mlečni izdelki (siri, skuta idr), suho sadje, zelišča idr. Na Pogačarjevem trgu se vsako sredo odvija ekološka tržnica, kjer lahko kupite ekološka živila s slovenskih kmetij. Občasno  potekajo tudi različni tematski dogodki, na katerih se s kulinarično ponudbo, domačimi pridelki in ekološko prehrano predstavljajo ponudniki ter pridelovalci iz različnih regij in združenj. Golovec Hrib Golovec se dviga nad vzhodnimi predeli Ljubljane. Po njem poteka vrsta dobro urejenih rekreacijskih in kolesarskih poti. Nekoč je bil hrib večinoma gol (odtod izhaja tudi njegovo ime), po letu 1890 pa so ga začeli načrtno pogozdovati. Za časa Rimljanov je bil v 2. stoletju n.š. z Golovca v Emono speljan vodovod. Kasneje je na Golovcu stal dvorec družine Wester, ki pa ga danes ni več. Danes na hribu stoji astronomski observatorij. Grad Fužine: Muzej za arhitekturo in oblikovanje Muzej za arhitekturo in oblikovanje je osrednja slovenska muzejska ustanova, ki deluje na področju arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. V muzeju sistematično zbirajo gradivo z navedenih področij, ki ga obenem hranijo, preučujejo in predstavljajo na občasnih in stalnih razstavah. Muzej za arhitekturo in oblikovanje deluje kot muzej ter arhitekturno in oblikovalsko središče, katerega naloga je omogočati izmenjavo idej in znanja ter vzpostavljati urbani, arhitekturni in oblikovalski dialog. Z zbiranjem in predstavljanjem dediščine MAO svojim obiskovalcem omogoča razumevanje preteklosti in prihodnosti arhitekture, oblikovanja in fotografije.           Grad Fužine je kljub nekaj kasnejšim prezidavam edini ohranjeni renesančni dvorec v Ljubljani. Med leti 1528 in 1557 sta ga dala ob brzicah Ljubljanice in ob prehodu čez reko zgraditi trgovca Veit Khisl (tudi večkratni ljubljanski župan) in Hans Weilhaimer. V vogalih stavbe izstopajo štirje obrambni stolpi. Peti je postavljen nad vhod, do katerega čez obrambni jarek, s katerim je obdan dvorec, vodi kamnit most. V notranjosti so ostanki renesančnih in baročnih stenskih poslikav ter poslikan fragment lesenega stropa v grajski kapeli. Dvorec je v svoji zgodovini zamenjal več različnih lastnikov, ki so ga prilagajali svojim potrebam. V njem so bile talilnica železa s kovačijo, kasneje steklarna in mlin za papir ter pomožni prostori elektrarne. Od leta 1992, ko so ga temeljito prenovili po načrtih arhitekta Petra Gabrijelčiča, je v njem sedež Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Grad Turjak Turjak je naselje na vrhu dolgega turjaškega klanca, znano po gradu, imenovanem po svojih gospodarjih Auerspergih – grofih Turjaških. Prvič je bil omenjen leta 1220. Starejši, prvotni grad je stal nižje na strmem skalnem pomolu. Najbolj slaven predstavnik rodbine Auerspergov je bil Andrej Turjaški. Vodil je vojsko, ki je leta 1593 premagala Turke pri Sisku. Na Turjaku v spomin na to bitko prirejajo vsakoletne viteške igre. Med drugo svetovno vojno je bil grad močno poškodovan. Prenova gradu, ki poteka še danes, se je začela v šestdesetih letih 20. stoletja, v letu 1988 pa je bilo območje gradu razglašeno za kulturno in zgodovinsko dediščino ter naravno znamenitost. Posebnost gradu sta okrogli stolp oziroma bastija ter renesančni obrambni hodnik v obliki trikotnika, ki je eden prvih te vrste v vsej srednji Evropi. Romanskega izvora sta v gradu visoka hiša ali palacij in Dalmatinova kapela, kjer so deloma ohranjene gotske freske. Kapela je dobila ime po znamenitem protestantskem piscu Juriju Dalmatinu (1547-1589), ki je prevajal Biblijo v slovenski jezik prav na Turjaškem gradu, kjer se je takrat skrival. Grad ni imel parka, je pa njegova okolica prepredena s sprehajalnimi potmi. V gozdu blizu vasi je pokopališče z obzidjem in kapelo. V grobnici, ki ima obliko templja, so pokopani Turjaški grofje, v njej pa je shranjeno tudi srce grofa Hanna Auersperga Turjaškega, ki je leta 1861 padel v mestu Gaetta v Italiji, star 23 let. Grajski grič in Šance Grajski grič, na katerem se nad zgodovinskim mestnim jedrom dviga Ljubljanski grad, je prepreden s sprehajalnimi potmi, njegov večji del pa je pokrit z urejenim gozdom. Vzpon nanj traja približno 20 minut in je mogoč iz vseh smeri. Najbolj priljubljene med njimi so tiste, ki vodijo iz starega mestnega jedra.  Vrh Grajskega griča zaznamujejo slikoviti drevoredi in razgledne točke, ki ponujajo izjemne razglede na mesto z vseh smeri, na severni strani pa tudi na Kamniške Alpe. Za ljubitelje rekreacije je na voljo trim otok s šestimi telovadnimi napravami. Najbolj posebna med potmi na Grajskem griču vodi po obzidju na Šancah. To zanimivo sprehajališče v prijetni senci krošenj dreves je uredil arhitekt Jože Plečnik. Zanj je uporabil ostanke nekdanje utrdbe, do katere je v 16. stoletju vodilo podaljšano grajsko obzidje, ki pa danes ni več ohranjeno. Grubarjeva palača Gruberjevo palačo, v kateri je sedež Arhiva Slovenije, je dal po lastnih načrtih za potrebe svoje šole za hidravliko in mehaniko med letoma 1773 in 1781 sezidati jezuit Gabriel Gruber. V njej je bila med ostalim astronomska opazovalnica. Gruber je sicer znan po tem, da je spremenil podobo Ljubljane z gradnjo Gruberjevega prekopa. Palača je zgrajena v poznobaročnem slogu. Tako pročelje kot notranjost, v kateri je posebej vredno ogleda znamenito ovalno stopnišče s kupolo, je dal Gruber okrasiti spretnim štukaterjem. Gruberjeva palača je okrašena v kitastem slogu (Zopfstil) s tipičnimi cvetličnimi kitami. V prvem nadstropju palače je Gruber dal postaviti kapelo, ki jo je leta 1777 s prizori iz Marijinega življenja poslikal avstrijski slikar Johann Martin Schmidt, imenovan Kremser Schmidt. Alegorija trgovine, obrti in tehnike, naslikana v kupoli nad stopniščem, ki je že nekoliko potemnela, je delo Ljubljančana Andreja Janeza Herrleina iz leta 1786, dve leti po prisilnem Gruberjevem odhodu iz Ljubljane v Rusijo.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.