ZNAMENITOSTI PTUJA

Kurentovanje Kurentovanje je slovenski ljudski običaj, ki se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod kurentov skozi vas v prav tako značilni opravi in glasnim zvonjenjem. Dandanes se kurentovanja mnogokrat priredijo kar v mestnih središčih.   Gre za največjo organizirano pustno karnevalsko prireditev v Sloveniji in osrednji Evropi, katere namen je prvotno ohraniti premične kulturne dediščine etnografskega izročila ptujskega območja in Slovenije. Kot pustna prireditev velja vse od leta 1960 in je dobila ime po znanem tradicionalnem pustnem liku kurentu. Čas trajanje prireditve se je skozi leta spreminjalo. Kurentovanje se običajno prične s prvim poskokom kurentov in samo karnevalsko prireditvijo. Pustni torek velja za dan, ko se zberejo pustni liki in maske ter tekmujejo za najizvirnejšo. Mednarodna in karnevalska povorka je ta, ki poskrbi za pokop pusta. Ves čas prireditve se v mestnem jedru odvija bogat kulturni in zabavno-glasbeni program. Kurent ali korant, kakor mu pravijo ljudje na podeželju, je najbolj priljubljen in pogost tradicionalni pustni lik. Njegov izvor še ni pojasnjen, obstaja pa nekaj domnev, povezanih z ilirskokeltskim izročilom, z mitološkimi spremljevalci boginje Kibele, ki so jo častili na ozemlju Poetovione v pozni antiki, s predniki Slovencev, z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju itd. Po starem verovanju naj bi bil kurent demon, ki je preganjal zimo in vabil v deželo pomlad. Danes je sicer izgubil svojo magično moč, kljub temu pa ni zgolj navadna tradicionalna pustna maska; v njem je še vedno nekaj skrivnostnega in mogočnega. V prvih desetletjih 20. stoletja so fantje izdelovali kurentije sami, navadno iz domačih materialov: starih kožuhov, zajčjih ali kozjih kož itd. Po zapisu iz Markovcev s konca 19. stoletja je bil kurent videti, kakor da bi bil ušel iz pekla in se pobratil s samim Luciferjem. Oblečen je bil v narobe obrnjen kožuh in pokrit s kapo z obraznim delom iz starega usnja, ki je bila zadaj kosmata. Imel je rogove iz usnja ali klobučevine, na koncih rogov pa še gosji peresi. Na hrbtu je imel velik kravji zvonec, s katerim je že od daleč opozarjal nase. V kurente so se včasih lahko našemili samo odrasli fantje. V skupinah so hodili po domači in sosednjih vaseh od pustne nedelje do pepelnične srede. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo v celem letu. Kadar pa se je kurent povaljal po tleh, tisto leto sreče ni bilo. V drugi polovici stoletja so pričeli v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na kurentovanjih ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma in na tujem. Danes je nekaj sto kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine; največ je fantov in mož, nekaj pa je tudi deklet in žena. Kurentije izdelujejo posebni mojstri. Cena oprave je dokaj visoka, kljub temu pa je naročil iz leta v leto več. V spremstvu hudiča kurenti nastopajo od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede.  Najbolj izrazit del kurentije, kurentove oprave, je kapa, po kateri se liki med seboj razlikujejo.  V kapo je všito pobarvano usnjeno naličje z dolgim nosom ter odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Daljši rdeč jezik je narejen iz blaga ali usnja. Kurent je oblečen v kožuh, prepasan je z verigo, na kateri je pet kravjih zvoncev, obut v visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene nogavice. V roki vihti ježevko, debelejšo palico, opeto z ježevo kožo. Kurentije so izdelane iz ovčjih kožuhov, so pa tudi kurenti, npr. v Okiču v Halozah, ki imajo kurentijo narejeno iz zajčjih kožuhov in kozjih kož. Mestna hiša (Magistrat) Ptuj Mestna hiša (Magistrat) se nahaja na Mestnem trgu. Sedanja zgradba je iz leta 1906-7. Na tem mestu so hišo že leta 1571 postavili dominikanci. V 18. stoletju pa je bila last trgovske družine Poskočil. Imela je en tloris, vendar je bila za nadstropje nižja. V začetku 20. stoletja je ptujska občina naročila načrt za novi magistrat pri arhitektu Maksu baronu Ferstlu iz Gradca, ki je novo stavbo zasnoval v slogu nemške pozne gotike. Po drugi svetovni vojni je bila pred mestno hišo bencinska črpalka. Že pred vojno, enako kot danes, pa sta bili v pritličju hiše trafika in loterija. Magistrat krasita dva vogalna pomola, v levem je vgrajenih nekaj starih gradbenih elementov, v njem pa se nahaja tudi županova pisarna. Magistrat z razgibanostjo in po velikosti obvladuje vso arhitekturo Mestnega trga. V prvem nadstropju zgradbe je velika avla preddverje za vstop v najpomembnejše občinske pisarne. V drugem nadstropju prevladuje slavnostna dvorana, ki vključuje tudi galerijo in se dviga skozi dve etaži. Velika okna, ki gledajo na Mestni trg, so sestavljena iz barvnih stekel, ki jih je naredil ptujski steklar Josip Kollenz. Minoritski trg Minoritski trg se je v srednjem veku imenoval Goveji trg, ker so od tu vodili napajat živino k reki Dravi. Od leta 1959, ko je bil zgrajen novi most čez reko, vstopa od tukaj v mesto ena od glavnih prometnic. Na Minoritskem trgu stoji Marijin steber, ki ga je dal postaviti grof Georg Friedrich Sauer leta 1664 v zahvalo za zmago nad Turki. Po znamenitih zmagah so postavljali take stebre v mnogih mestih habsburške monarhije. Ustanovitelji Minoritskega samostana so bili znani gospodje Ptujski, ki so že leta 1230 ustanovili dominikanski samostan. Najzgodnejše omembe samostana v pisnih virih segajo v 13. stoletje. V tem obdobju so samostanska poslopja obsegala le vzhodni del današnje stavbe, od 14. stoletja pa so jih večkrat dozidali in prezidali. V zadnji četrtini 17. stoletja so samostan in cerkev barokizirali pod vodstvom gvardijana Gašparja Dietla. Leta 1945 so cerkev porušile letalske bombe. Leta 1967 je bilo na mestu porušene cerkve ob gotskem prezbiteriju zgrajeno poštno poslopje. Prezbiterij so dokončno obnovili leta 1989, leta 2001 pa poštno poslopje končno porušijo in začnejo graditi cerkveno ladjo ob upoštevanju tlorisa in osnovnih mer nekdanje cerkve. Najlepša prostora sta letni refektorij in prostor, kjer je danes minoritska knjižnica. Ptujska gora Ptujska Gora je gručasta vas v Občini Majšperk z jedrom okoli trga in veličastne gotske cerkve, ki leži na vrhu 352 m visokega griča in je vidna že od daleč. . Ptujska Gora je gručasta vas na vrhu vzdolžnega slemena Savinjsko med rekama Dravinjo na jugu in Polskavo na severu. Kraj se je razvil, ko so ob koncu 14. stoletja zgradili novo cerkev Matere božje. Kraj je 1447 dobil pravico do letnega sejma in se pričel razvijati v trg, ki je prvič omenjen 1578. Ptujska Gora je znan romarski kraj. Nekoč se je imenoval Nova Štifta, nato Mons gratiarum (Milostna gora), v času turških vpadov pa se je zaradi čudeža (Marija je goro ovila v črn oblak, da je plenilci niso opazili) med domačini uveljavilo ime Črna gora. Leta 1937 se je s prihodom minoritov kraj preimenoval v sedanje ime. Ptujska Gora  je ena najlepših gotskih cerkva na Slovenskem, ki privablja številne romarje, turiste in naključne obiskovalce. Leta 2010, ob 600-letnici posvetitve cerkve, je bila proglašena za baziliko Marije Zavetnice. V zgodovini je imela Ptujska Gora več imen: staro ljudsko ime je bilo Črna Gora, v nemščini se je imenovala Maria Neustift, v starih dokumentih se je pojavljalo latinsko ime Mons gratiarum (Gora milosti). Ptujska Gora je tudi priljubljena točka za pohodnike in kolesarje, in sicer predvsem zaradi lepega razgleda na Dravsko polje in Haloze, od tod pa vodijo tudi nekatere pohodniške poti. S Ptujske Gore se ponuja čudovit razgled na vse strani: od Boča do Pohorja, preko Maribora do vrhov nad Gradcem v Avstriji, pa na bližnji Ptuj in Slovenske gorice ter proti jugu po strmih, valovitih Halozah čez hrvaško mejo. Letno obišče Ptujsko Goro okoli 60.000 obiskovalcev. Ptujska vinska klet Najstarejše mesto na Slovenskem slovi že od nekdaj po zgodovinsko pogojeni in odlični raznovrstni kulinariki ter predvsem po odličnih vinih. Mesto ima za seboj že sedem stoletij tradicije pridelovanja in negovanja vin v svojih kleteh. V Ptujski vinski kleti hranijo najstarejše vino na Slovenskem, zlato trto, letnik 1917. Ptujska vinska klet je članica skupine Perutnina Ptuj. Nova blagovna znamka vin z imenom Pullus, vino z okusom, je bila predstavljena javnosti v letu 2007. Beseda pullus izhaja iz latinščine in pomeni piščanec in tudi poganjek, mladika. Okusi vina so štirje: grenak, kisel, sladek in slan. Pullus vina potrjujejo svojo vrhunsko kakovost z nagradami iz vsega sveta. Arhivska vina so Laški Rizling, Sauvignon, Traminec, Chardonnay in Renski Rizling izbor. V Ptujski vinski kleti obiskovalcem z veseljem razkažejo zanimivo vinsko klet. Prvi del ogleda poteka v vinski kleti, kjer se sprehodimo mimo ogromnih sodov in si ogledamo zaprašene steklenice vina v vinskem arhivu. Drugi del ogleda poteka v prostoru za degustacije. Ob obširni razlagi enologa Bojana Kobala poskušate različna vina, pogledate kratek film in uživate v čudovitem vzdušju. Po končani degustaciji lahko kupite v vinoteki vino, ki ste si ga zaželeli. Za oglede se lahko naročate pri vodji vinskega hrama, Tanji Vinkler, od ponedeljka do petka. Ptujsko jezero Ptujsko jezero na Dravi spada med največja umetna jezera v Sloveniji. Nastalo je leta 1978, ko so zajezili reko Dravo. Jezero je globoko 12 metrov, dolgo 9 km in široko 1,2 km v najširšem delu. Namenjeno je za akumulacijo za hidroelektrarno HE Formin. V Markovcih se jezerska voda loči v dva dela. En del steče v strugo Drave, drugi del pa odteka po kanalu do hidrocentrale. Na Ptujskem jezeru sta dva otoka in na njiju lahko vidimo gnezditi ptice. Jezero je dom za redke in zaščitene vrste ptic kot so kormoran, navadna čigra, rečni galeb in druge. Ptujsko jezero služi kot priljubljena površina za ribištvo, jadranje, deskanje, veslanje, vožnjo z vodnimi skuterji, motornimi čolni in drugo. Pri jezeru se nahaja Ranca, ki je edina in prva marina na kopnem v Sloveniji. Obiskovalcem je na voljo panoramska plovba s turistično ladjo Čigra, ki sprejme 25 potnikov ter pluje po določenem plovnem redu. V izjemnih primerih jo je možno najeti tudi za zaključene skupine. V marini je tudi Ranca bar, ki nudi vse vrste toplih in hladnih napitkov, prigrizke, sladoled in coctaile. V neposredni bližini je igrišče z mivko za odbojko, rokomet ali nogomet, kjer vsako leto poleti organizirajo Beach-Master. Urejeno pot na nabrežju lahko izkoristijo ljubitelji pohodništva, kolesarstva in rekreativnega teka. Slovenski trg na Ptuju Slovenski trg se je včasih imenoval Glavni trg. V tem delu je bila do leta 1923 mestna tržnica. Do 12. stoletja se je mesto tukaj zaključevalo in se kasneje širilo proti vzhodu, danes pa je to osrednji del starega mestnega jedra, kjer najdemo veliko pomembnih spomenikov in zgradb. Lahko si ogledamo Orfejev spomenik, Mestni stolp, cerkev in župnišče Sv. Jurija, gledališče, Lutenberško hišo, v kateri je Turistični informacijski center Ptuj, Stari magistrat, tržnico in drugo. V tem delu se nahaja tudi Hotel Mitra, ki je znan po svojih tematsko opremljenih sobah v petih stilih. V hotelu se čudovito prepleta zgodovina z vsemi pridobitvami sodobnosti. Orfejev spomenik je ljudsko ime za rimski nagrobnik iz pohorskega marmorja, visokega skoraj pet metrov. Postavljen je bil v 2. stoletju, v spomin na Marka Valerija Vera, člana mestnega sveta in župana mesta. Krasi ga izklesana podoba Orfeja, ki igra na liro. V srednjem veku je nagrobnik služil za sramotilni steber. Mestni stolp je najmogočnejša renesančna stavba v mestu in eden najstarejših lapidarijev na prostem, ki se imenuje Povodnov muzej. Mestna župnijska cerkev sv. Jurija je najbogatejši in najlepši arhitekturni spomenik Ptuja iz 12. stoletja. Na tem mestu naj bi že v 4. st. stala starokrščanska bazilika. Prvotna zgradba gledališča je bila lesena, v letih 1892-1896 pa so jo prenovili. Leta 1941 so Nemci porušili pročelje in odstranili kip. Leta 2007 so v okviru obnove stavbi vrnili nekdanjo podobo. Lutenberško hišo krasi mediteranski element – stebriščna lopa. Stari magistrat je kot sedež mestne oblasti služil vse do leta 1907. Ob koncu 17. in 18. stoletja je stavba trikrat pogorela, pri prenovi so prekrili renesančne slikarije. Staro mestno jedro Ptuja Ptuj ima lepo in zanimivo staro mestno jedro. Nad mestom se ponosno dviguje Ptujski grad, kjer je danes sedež Pokrajinskega muzeja Ptuj. V starem mestnem jedru si lahko ogledate Minoritski trg, Slovenski trg, Mestni trg, Dravsko ulico in drugo. Na Slovenskem trgu izstopa predvsem cerkev sv. Jurija in Orfejev spomenik. V tem delu je tudi Hotel Mitra, ki je znan po tematsko opremljenih sobah v petih stilih. Na Minoritskem trgu se nahaja Minoritski samostan, ki so ga ustanovili gospodje Ptujski. Na Mestnem trgu se nahaja mestna hiša – magistrat in Florjanov spomenik. Sedanja zgradba je iz leta 1906-7 o čemer priča napis nad portalom. Dravska ulica poteka vzporedno z reko Dravo in nudi lepe razglede na reko in okolico. V tem delu se nahaja Dravski stolp, ki je bil zgrajen leta 1551. Prvotno ni imel strehe, ampak je bila vrh polkrožne zgradbe topovska ploščad. V bližini je znana gostilna Ribič z letnim vrtom, kjer je tudi postajališče za ladjo po Dravi. Na zahodni strani starega mestnega jedra se nahaja Dominikanski samostan s Sončnim parkom pred njim. Mesto stoji na starih vinskih kleteh, kar priča o tisočletni vinski tradiciji. V Ptujski vinski kleti hranijo najstarejše vino na Slovenskem, zlato trto, letnik 1917. Radovednim obiskovalcem z veseljem razkažejo zanimivo vinsko klet in degustirajo njihova vina. Srednjeveško mestno jedro je zaščiteno.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt + 386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.