FORMA VIVA

Forma Viva je zbirka kamnitih skulptur. Nahaja se na prostem v parku polotoka Seča pri Portorožu. Zbirka je odprta cel dan in za ogled ni potrebno plačati vstopnine. Zbirka je nastajala v okviru mednarodnih srečanj kiparjev. Mednarodni kiparski simpozij se je začel leta 1961 na pobudo dveh slovenskih umetnikov, Janeza Lenassija in Jakoba Savinška. Kiparji iz 30 različnih držav so v štiridesetih letih neprekinjenega delovanja pustili več kot 120 kamnitih kipov. Večina se jih nahaja v čudovitem zelenem parku polotoka Seča, nekatere so še v parkih Izole, Pirana in Kopra. Mednarodna srečanja kiparjev so potekala na štirih lokacijah, poleg Seče so delovišča tudi v Kostanjevici na Krki, Mariboru in Ravnah na Koroškem. Skulpture so oblikovane iz razpoložljivega materiala. V Seči so skulpture iz kamna, v Ravnah na Koroškem iz jekla, v Mariboru iz betona in v Kostanjevici na Krki iz hrastovega lesa. Skulpture so razstavljene v samem mestu, njegovi okolici, na vrtovih nekdanjega samostana in v naravnem okolju. V letu 1998 je Forma Viva po desetih letih mirovanja ponovno začela delovati. Srečanja naj bi sedaj potekala na vsaki dve leti. POGLED NAZAJ Mednarodni kiparski simpozij Forma viva je v drugi polovici prejšnjega stoletja predstavljal eno redkih likovnih manifestacij v domačem prostoru, za katero velja, da je sočasno sledila dogajanju v svetu. Nastala je po vzoru kiparskega srečanja, ki so ga leta 1959 organizirali v avstrijskem kraju St. Margarethen. Mednarodna naravnanost slovenskega simpozija je, poleg širjenja stikov in neposredne izmenjave izkušenj med samimi ustvarjalci pripomogla, da so s simpozijsko plastiko začele prodirati v naš prostor tudi sodobnejše kiparske forme. Predvsem v okvirih tistega kiparskega gledanja, ki je z uporabo tradicionalnih materialov težilo k obnavljanju klasičnega modelacijskega principa. Zato ni naključje, da sta imela pri ustanovitvi slovenskega simpozija leta 1961 pomembno vlogo prav dva slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek. IME Idejo za poimenovanje slovenskega simpozija Forma viva, ki jo razumemo kot živo kiparsko dejavnost raziskovanja v smeri vedno novih izraznih oblik plastičnega snovanja, je predlagal Jakob Savinšek. Izkazalo se je za zelo učinkovito pri kasnejši prepoznavnosti prireditve. Izraz forma viva pa se je celo uveljavil za opis kakršnokoli oblike skupinskega dela kiparjev na prostem. PRIREDITEV V ZNAMENJU KRAJEVNIH POSEBNOSTI V vrsti podobnih kiparskih simpozijev po svetu je Forma viva izstopala z razvejano podobo štirih prizorišč. Najdemo jih na skrajnih legah Slovenije, v Kostanjevici na Krki (les), Portorožu (kamen), Ravnah na Koroškem (jeklo) in v Mariboru (beton), kjer izbrana krajevna gradiva že od vsega začetka določajo njena programsko-prostorska izhodišča. Prvotna predstava o iskanju idealnega ravnovesja med naravo in umetnostjo se je uresničevala v dveh galerijskih zbirkah na odprtem (Kostanjevica na Krki in Seča pri Portorožu -1961). Kasneje pa je sledila težnja razvijanja plastičnih realizacij sodobnejših materialov, v spoju z razvejanim tkivom mesta (Ravne na Koroškem -1964, Maribor -1967). KIPARSKE ZBIRKE SODOBNE PLASTIKE NA ODPRTEM Z izvirno podobo štirih ločenih prizorišč, vpetih v lokalne posebnosti izbranih materialov, je Forma viva ustvarila edinstvene zbirke sodobne monumentalne plastike na odprtem pri nas. Simpozijskih srečanj so se udeleževali umetniki iz vseh koncev sveta, zato zbirke plastik združujejo različne likovne izraze, ki posredno odražajo ustvarjalno raven posameznih avtorjev. S svojim obsežnim opusom nudijo dragocen vir študijskega gradiva za preučevanje sodobnega plastičnega oblikovanja na odprtem. FORMA VIVA PORTOROŽ DANES Zbirka monumentalne kamnite plastike v Portorožu šteje preko 130 skulptur. Glavnina je postavljena na zelenem polotoku Seča, druge so umeščene v mestna jedra in druge urejene parkovne površine na Obali. Vpetost v mednarodni prostor in dolgoletna tradicija sta bienalni kiparski simpozij vpisali v itinerarij še vedno aktualnega simpozijskega dogajanja po svetu in med vedno bolj profilirane pobude, ki spodbujajo dialog sodobne umetnosti z okoljem.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.