|
|
Forma Viva je
zbirka kamnitih skulptur. Nahaja se na prostem v parku polotoka Seča pri
Portorožu. Zbirka je odprta cel dan in za ogled ni potrebno plačati
vstopnine. Zbirka je nastajala v okviru mednarodnih srečanj kiparjev.
Mednarodni kiparski simpozij se je začel leta 1961 na pobudo dveh
slovenskih umetnikov, Janeza Lenassija in Jakoba Savinška. Kiparji iz 30
različnih držav so v štiridesetih letih neprekinjenega delovanja pustili
več kot 120 kamnitih kipov. Večina se jih nahaja v čudovitem zelenem
parku polotoka Seča, nekatere so še v parkih Izole, Pirana in Kopra.
Mednarodna srečanja kiparjev so potekala na štirih lokacijah, poleg Seče
so delovišča tudi v Kostanjevici na Krki, Mariboru in Ravnah na
Koroškem. Skulpture so oblikovane iz razpoložljivega materiala. V Seči
so skulpture iz kamna, v Ravnah na Koroškem iz jekla, v Mariboru iz
betona in v Kostanjevici na Krki iz hrastovega lesa. Skulpture so
razstavljene v samem mestu, njegovi okolici, na vrtovih nekdanjega
samostana in v naravnem okolju. V letu 1998 je Forma Viva po desetih
letih mirovanja ponovno začela delovati. Srečanja naj bi sedaj potekala
na vsaki dve leti.
POGLED NAZAJ
Mednarodni kiparski simpozij Forma viva je v drugi polovici prejšnjega
stoletja predstavljal eno redkih likovnih manifestacij v domačem
prostoru, za katero velja, da je sočasno sledila dogajanju v svetu.
Nastala je po vzoru kiparskega srečanja, ki so ga leta 1959 organizirali
v avstrijskem kraju St. Margarethen. Mednarodna naravnanost slovenskega
simpozija je, poleg širjenja stikov in neposredne izmenjave izkušenj med
samimi ustvarjalci pripomogla, da so s simpozijsko plastiko začele
prodirati v naš prostor tudi sodobnejše kiparske forme. Predvsem v
okvirih tistega kiparskega gledanja, ki je z uporabo tradicionalnih
materialov težilo k obnavljanju klasičnega modelacijskega principa. Zato
ni naključje, da sta imela pri ustanovitvi slovenskega simpozija leta
1961 pomembno vlogo prav dva slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob
Savinšek.
IME
Idejo za poimenovanje slovenskega simpozija Forma viva, ki jo razumemo
kot živo kiparsko dejavnost raziskovanja v smeri vedno novih izraznih
oblik plastičnega snovanja, je predlagal Jakob Savinšek. Izkazalo se je
za zelo učinkovito pri kasnejši prepoznavnosti prireditve. Izraz forma
viva pa se je celo uveljavil za opis kakršnokoli oblike skupinskega dela
kiparjev na prostem.
PRIREDITEV V ZNAMENJU KRAJEVNIH POSEBNOSTI
V vrsti podobnih kiparskih simpozijev po svetu je Forma viva
izstopala z razvejano podobo štirih prizorišč. Najdemo jih na skrajnih
legah Slovenije, v Kostanjevici na Krki (les), Portorožu (kamen), Ravnah
na Koroškem (jeklo) in v Mariboru (beton), kjer izbrana krajevna gradiva
že od vsega začetka določajo njena programsko-prostorska izhodišča.
Prvotna predstava o iskanju idealnega ravnovesja med naravo in
umetnostjo se je uresničevala v dveh galerijskih zbirkah na odprtem
(Kostanjevica na Krki in Seča pri Portorožu -1961). Kasneje pa je
sledila težnja razvijanja plastičnih realizacij sodobnejših materialov,
v spoju z razvejanim tkivom mesta (Ravne na Koroškem -1964, Maribor
-1967).
KIPARSKE ZBIRKE SODOBNE PLASTIKE NA ODPRTEM
Z izvirno podobo štirih ločenih prizorišč, vpetih v lokalne posebnosti
izbranih materialov, je Forma viva ustvarila edinstvene zbirke sodobne
monumentalne plastike na odprtem pri nas. Simpozijskih srečanj so se
udeleževali umetniki iz vseh koncev sveta, zato zbirke plastik
združujejo različne likovne izraze, ki posredno odražajo ustvarjalno
raven posameznih avtorjev. S svojim obsežnim opusom nudijo dragocen vir
študijskega gradiva za preučevanje sodobnega plastičnega oblikovanja na
odprtem.
FORMA VIVA PORTOROŽ DANES
Zbirka monumentalne kamnite plastike v Portorožu šteje preko 130
skulptur. Glavnina je postavljena na zelenem polotoku Seča, druge so
umeščene v mestna jedra in druge urejene parkovne površine na Obali.
Vpetost v mednarodni prostor in dolgoletna tradicija sta bienalni
kiparski simpozij vpisali v itinerarij še vedno aktualnega simpozijskega
dogajanja po svetu in med vedno bolj profilirane pobude, ki spodbujajo
dialog sodobne umetnosti z okoljem.
|
|