EKONOMIJA |
![]() ![]() ![]() ![]() ![]() |
![]() |
![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() |
Ekonomíja
(grško
οικο:
oiko -
hiša +
νομός:
nomós
-
zakoni,
pravila) je
družbena
veda o upravljanju
razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost. Je znanost, ki se
ukvarja z izdelavo, distribucijo in potrošnjo blaga. Konkretno preučuje
izbiro odločitev pri uporabi danih materialnih sredstev za dosego
želenih ciljev. Glavni načini optimalizacije razmerja med
razpoložljivimi sredstvi in dosegljivimi cilji so: povečanje
razpoložljivih sredstev (trgovina,
proizvodnja, ...), optimalno
izkoriščanje razpoložljivih sredstev (varčevanje,
tehnološka inovacija, ...) in
povečanje donosnosti (distribucija,
reklama, ...). Zgodnja
uporaba ekonomije je bila namenjena predvsem gospodinjstvu, torej
upravljanju sredstev in ljudi za kvalitetno preskrbo. Kot takšna je bila
tesno povezana z družinsko ureditvijo. Ekonomija z uvedbo države postane
povezana z vladanjem večjim skupinam ljudi, tako postanejo pomembni
davki, pristojbine in delitve dela. Davčenje prebivalstva zgodaj bilo
olajšano s svetostjo vladajočega ali vsaj njegovim aparatom
ustrahovanja. Gospodarstvo pa je bilo močno povezano s tehnologijami in
naravnimi danostmi. Zanimiva je primerjava izrazov politična ekonomija in ekonomska politika, prav zaradi različnih pomenov, ki jih lahko imata besedi ekonomija in politika. Tako je politična ekonomija veda, ki s pomočjo matematičnih vzorcev in statistike obravnava zgodovinske teorije o ekonomiji, a se ne spušča v njih preučevanje. Ekonomska politika pa preučuje vpliv javnih in privatnih posegov v gospodarstvo, in sicer z izrecnim namenom, da stanje izboljša. Lahko bi rekli, da politična ekonomija predstavi obstoječe stanje, ekonomska politika pa predlaga poteze za dosego želenega stanja. Ekonomija velja za znanost gospodarjenja. Z uporabo matematike in različnih ekonomskih modelov prikazuje in dokazuje racionalno uporabo sredstev s katerimi razpolaga gospodarstvo, podjetnik ali korporacija. Pri uporabi ekonomskih zakonitosti je gospodarstvenik omejen s pravom, naravnimi danostmi in tehnologijami. Poznavanje znanstvenih odkritij na tem področju olajša pravni znanosti in gospodarstvu, da sprejemajo najbolj racionalne odločitve in tako ohranjajo gospodarstvo zdravo z omejevanjem gospodarskih kriz. Ekonomija je ena vej znanosti, ki pridobiva na pomenu zaradi globalizma in povezovanja različnih gospodarskih sistemov. Raznolikost državnih ureditev in vladavin lahko pomembno vplivajo na tržne zakonitosti, čemur nasprotujejo različne ureditve glede na njihove šibkosti. Nobelova nagrada s področja ekonomije je pomembno dvignila pomen ekonomije med znanstveniki. V naslednjih podstraneh bodo opisani posamezni pojmi ekonomije, kot so ekonomika podjetja, podjetništvo, marketing, management, računovodstvo, revizija, davščine in forenzično računovodstvo. Te strani so še v pripravi. |
![]() ![]() ![]() ![]() ![]() |
2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.